miha113
Pridružen/-a: 25.03. 2008, 16:33
Prispevkov: 60
|
 Objavljeno: 28 Mar 2008 05:26 Naslov sporočila: Sloni |
 |
|
Sloni (znanstveno ime Elephantidae) so družina živali v redu trobčarjev (Proboscidea) iz razreda sesalcev (Mammalia). V družino slonov spadajo tri še živeče vrste, ki jim grozi izumrtje: afriški gozdni slon, afriški savanski slon in azijski slon (znan tudi kot indijski slon). Ostale vrste slonov so domnevno izumrle do zadnje ledene dobe, ki se je končala pred približno 10.000 leti.
Sloni so rastlinojede živali, največji del njihove prehrane predstavlja okoliško rastlinstvo. Hrano naberejo z rilcem ter si jo odnesejo v gobec. Njihov drugi par sekalcev je dosti večji od ostalih zob. Ta par zob, okla, slon uporablja za razkopavanje in odmikanje ovir. Pri slonih je navadno eden od oklov dominanten, zato je zaradi pogostejše uporabe krajši in bolj zaobljen. Okli Afriških slonov lahko zrastejo do dolžine treh metrov in tehtajo do 900 kilogramov.
Življenjski prostor
* Afriški gozdni slon je razširjen po gozdovih in rečnih obrežjih.
* Afriški savanski slon je razširjen po afriških stepah in savanah.
* Azijski slon je razširjen je na velikih območjih Indije, Šri Lanke, Indokitajskega polotoka in ponekod v Indoneziji.
Način življenja
Sloni so živali z zelo izraženim socialnim čutom ter močnimi družinskimi vezmi. Njihovi medsebojni odnosi so celo tako tesni, da svoje mrtve »pokopavajo« z vejami in listi. Za njimi tudi žalujejo tako, da ob truplu več ur stojijo na straži. Samice in mladiči živijo v družinski skupnosti pod vodstvom ene od odraslih samic. Ta samica je v sorodu z vsemi člani skupine. Manjši samci se oddvojijo iz družine, kakor hitro spolno dozorijo. Ti se nato zbirajo skupaj, da živijo ob strani v čredah mlajših samcev. Odrasli samci živijo sami ter so pripuščeni v družinsko skupino samo krajši čas, ko se ena od slonic goni.
Čeprav črede včasih prehodijo dolge daljave, se nikdar ne oddaljijo predaleč od vode. Sloni ne samo, da radi pijejo vodo, ampak se tudi zelo radi kopajo. Kjer je voda dovolj globoka, se celo potopijo v njej. Po kopeli si sloni posujejo vlažno kožo s suho zemljo. Tako nastali sloj iz prahu in blata jim pomaga, da se zaščitijo pred nadležnimi stalnimi piki mrčesa in insektov.
Razmnoževanje
Sloni se prvič parijo pri starosti približno 14 do 15 let. Po 22 mesecih pride na svet en sam mladič. Ta meri v pokončni drži približno 85 centimetrov ter tehta približno 120 kilogramov.
Mladiča se doji najmanj dve leti, včasih pa tudi mnogo dalj. Samica povrže običajno vsake štiri leta po enega mladiča, zato jo običajno, istočasno obkrožata dva mladiča. Če je mladič napaden, ga mati brani.
Sporazumevanje
Sloni se sporazumevajo z globokim mrmranjem. Včasih so mislili, da ti šumi pomenijo kruljenje želodca, danes pa vemo, da prihajajo ti toni iz globine nosu, goltanca ter rilca in se slišijo skoraj tako kot zamolklo grgranje.
Takoj, ko slon zazna neko prežečo nevarnost, opozori ostale tako, da nenadoma utihne.
Spori med posameznimi živalmi se praviloma rešujejo na prijateljski način. Nižja žival se običajno podredi nadrejeni živali, takoj ko ta pokaže grozeče znake, kot sta zvitje rilca ali vrtičenje prahu. V teh trenutkih se lahko sliši za slona značilno trobentanje. Tako se obnašajo tudi, ko želijo pregnati sovražnike.
Prehranjevanje
Sloni se prehranjujejo izključno z rastlinami. Pospravijo najrazličnejše vrste trave, listja, manjše veje, vejice, ter sadja. Odtrgajo jih, povežejo z rilcem ter jih nato z njim ponesejo v goltanec. Ne smemo se čuditi temu, da razvijejo sloni gromozanski apetit ter potrebujejo ogromne količine hrane, da ga utišajo. Noči, zgodnje jutranje ure ter večeri so najbolj priljubljen čas za hranjenje ter pitje, vendar pa sloni jejo tudi med tekom, ko si trgajo večje šope trave in liste. Pripomnimo lahko tudi, da divji slon, ki se hrani z žilavim zelenjem, porabi le polovico omejene količine: 44 do 48 odstotkov je izloči. Zato je tudi tako neznansko koristen, kajti semenje iz snovno in količinsko bogatega blata požene poganjke in slon tako trosi in širi številne vrste. Povzroča pa tudi veliko razdejanje na pašnikih, kajti pomendra in uniči še veliko več, kakor popase.
Nekaj zob, ki jih imajo, uporabljajo sloni za premlevanje hrane. Ko slon izgubi vse zobe, se ne more več prehranjevati ter zato umre od lakote; to nastopi približno v starosti 70 let.
Ohranitev vrst
Afriški slon velja še sedaj za živalsko vrsto, ki ji grozi izumrtje. Lov na njega je prepovedan, vendar ga še vedno skoraj povsod lovijo zaradi slonove kosti. Pazniki divjih živali so proti divjim lovcem največkrat brez moči.
Lov na slone
V Aziji je v glavnem najpomembnejše to, da ujamejo odrasle ali skoraj odrasle živali, ki jih nato ukrotijo, zdresirajo in udomačijo, zato jih je treba ujeti žive. Ponavadi jih naženejo proti močvirju, ki jih ustavi ali dovolj upočasni njihov beg, da jih lahko ujamejo.
Tehnika lova se je v zgodovini veliko spreminjala. Vedno je bila preprosta in učinkovita.
Tehnike lova:
* Lov s pogonom
Črede preplašijo in naženejo proti velikanski ogradi, kjer živali obkolijo in zaprejo. Najstarejše, razdražljive ali hudobne spustijo. Ostale pa počasi spuščajo k že ukročenim slonom.
* Lov s harpuniranjem
Ta tehnika izvira iz mlajših kamenodobnih metod lova na mamute. Takrat so živali nagnali v močvirje, da so se ugreznile vanj. Harpunar na čolnu, vrže železno kljuko v odebeljeni del slonovega uhlja in žival trdno priveže k debelemu drevesnemu deblu. Slona izčrpa plavanje v krogih in se umiri. Nato ga dvignejo iz vode.
* Lov z zanko
Pri lovu z zanko je pomembno tesno sodelovanje človeka s skrbno izurjenimi sloni, ločenimi v tri skupine. »Gonjači« preprečujejo splašenim, divjim slonom pobeg v gozd, specializirani »lovci« z glavo potiskajo zadnji del izbrane živali, tako da ji slonar lahko natakne zanko na zadnjo nogo. Žrtev nato privežejo k čvrstemu deblo. Običajo se zasuče, da bi napadla. Tedaj posežejo vmes »bojevniki«, ki pomirijo razburjeno žival.
* Demonske zapeljivke
Druga taktika, ki je ravno tako namenjena lovu na posamezne živali je izredno miroljubna. Lepega samca ulovijo s pomočjo zapeljivih samic. Slonar, se na hrbtu samice skrije tako, da se pokrije z odejo, ki prikrije njegov vonj. Žrtev zvabijo, jo zapeljejo in predvsem izčrpajo. Samice se menjavajo več dni zapored. Zgrudi se zaradi utrujenosti. Ko se zbudi, ima na nogi že močno spono.
* Ubijalski lov
Poznamo več smrtonosnih pasti.
- Ko se slon sprehodi pod drevesom in sproži lesen hlod, opremljen z jeklenimi ostmi, ki mu zlomi vrat.
- Včasih se iz velikanskega samostrela prileti zastrupljena puščica.
- Velikokrat ljudlje potisnejo čredo proti deskam, na katerih so zastrupljene osi, ki slonu prebodejo stopala.
- Zanka za nogo je pritrjena na veliko in težko tnalo, na drugi strani pa na ne preveč močen, izvotljen kos lesa, opremljen z navznoter in navzdol obrnjenimi bambusovimi ostmi (slon, ki se z nogo ujame v tako past ne more pobegniti, tako ga na koncu pokončajo s sulico).
- Puško včasih napolnijo z žeblji ali klini, to slona rani in pogine kje daleč stran, ne da bi imel kdo od tega kakšno korist.
Slonovina
V Afriki sloni neizprosno izginjajo, ker jih zaradi slonovine pobijajo pohlepni divji lovci. Njihove okle prodajajo po vsem svetu, da iz njih izdelujejo različne izdelke, celo drobne slonje kipce.
Če bi padla cena slonovine, sloni v Afriki ne bi preživeli. V preteklih letih je bilo v Afriki zato ubitih prek 650000 slonov. V letih 1979-1989 se je njihovo število iz 1,34 miljona znižalo na 625.000. Vzhodna Afrika je bila v 10 letih ob svojih 52% slonov.
Zimbabve je izjema: tam imajo danes 52.000 teh živali, čeprav so jih imeli pred desetimi leti 30.000. Deželi je veliko do tega, da bi ohranila svoje kraljevske živali.
V Keniji, kjer jih je bilo leta 1973 več kot 130.000, jih ne živi več kot 16.000. Število samcev v starosti, ko so zreli za razplod-zaradi velikosti svojih oklov najpogostejših žrtev divjih lovcev-upada, zato je v nevarnosti razmnoževanje čred. Na vsako ubito samico pogine tudi mladič, mlajši od dveh let, ker ne more živeti sam.
Leta 1979 je bil kilogram slonovine vreden 93.83 EUR. Leta 1986 pa 387.25 EUR. Zahodne dežele najprej Francija in za njo Združene države Amerike, so v strahu zaradi pobijanja slonov leta 1988 sklenile, da bodo prepovedale uvoz slonovine. Junija, istega leta, je sedem dežel-med njimi Kenija, Tanzanija in Somalija zahtevale prepoved
_________________
 |
|
Pogosta vprašanja 
Išči 
Seznam članov 
Skupine uporabnikov
Registriraj se
Tvoj profil 
Zasebna sporočila 
Prijava 
