miha113
Pridružen/-a: 25.03. 2008, 16:33
Prispevkov: 60
|
 Objavljeno: 25 Mar 2008 17:24 Naslov sporočila: Električni avtomobili |
 |
|
| Citiram: | | Električni avtomobili imajo daljšo tradicijo, kot pa je znano večini ljudi. V resnici so ta vozila obstajala, še preden je bil izumljen motor z notranjim izgorevanjem. |
Prvo prototipno električno vozilo je skonstruiral škotski izumitelj Robert Davidson leta 1837, prvi serijski električni avtomobil je bil predstavljen v Čikagu leta 1892 in v zgodnjih letih 20. stoletja so prototipni električni avtomobili postavili mnogo hitrostnih in daljinskih rekordov. Vendar so bili prvotni serijski modeli zaradi tehnoloških omejitev pri baterijah in uravnavanju moči običajno precej počasni (okoli 30 km/h) in z omejenim dosegom. Z napredkom motorjev z notranjim izgorevanjem pa so ti postali bolj praktični in zmogljivi, zato je bila uporaba električnih vozil sčasoma zreducirana na specifična področja znotraj industrije in zabave.
Naslednji pomembni mejnik v razvoju predstavlja prvi električni avtomobil s tranzistorsko reguliranim pogonom, ki je bil predstavljen leta 1959. Pod imenom Henney Kilowatt je v svoji drugi različici leta 1960 dosegel skoraj 100 km/h pri dosegu 100 km z enim polnjenjem svojih 72-voltnih baterij. Teh vozil je bilo proizvedenih samo 47, saj jim ni uspelo znižati proizvodnih stroškov na nivo, ki bi dopuščal oblikovanje konkurenčne cene. Takrat je bilo gorivo še poceni, vendar so se razmere spremenile z uvedbo naftnega embarga OAPEC-a (OPEC z Egiptom in s Sirijo) v državah, ki so podpirale Izrael v njegovem konfliktu s Sirijo in z Egiptom leta 1973. To je povzročilo povečanje zanimanja za električne avtomobile, saj so države želele zmanjšati odvisnost od uvoza nafte. Prav tako so se s povečano okoljsko ozaveščenostjo prebivalstva množili pozivi k okolju prijaznejšim načinom transporta. Leta 1977 je imela Velika Britanija že 70.000 električnih vozil v uporabi, Japonska 12.000 in ZDA 3000. Toda z leti so se cene goriva znižale in s tem je upadlo tudi zanimanje javnosti za alternativne oblike pogona avtomobilov.
Okoljevarstveni vidik je bil leta 1990 glavni vzrok za sprejem kalifornijskega odloka o vozilih z ničelnimi izpusti, ki je določal, da naj bi bilo po osmih let 2 % prodanih novih vozil brez škodljivih izpustov v ozračje. To je vzpodbudilo General Motors k izdelavi modela EV1, ki so ga izdelovali v letih 1996–99. Razvoj in izdelavo je močno sponzorirala ameriška vlada, vendar pa so ta vozila dajali le v najem za tri leta, nato jih je bilo treba vrniti proizvajalcu. EV1 je uporabljal izmenični elektromotor za pogon, izkoriščal je energijo zaviranja za polnjenje baterij in je v svoji najzmogljivejši verziji, ki je uporabljala Ni-Mh baterije, prevozil od 120 do 240 kilometrov z enim polnjenjem, hitrost pa je bila elektronsko omejena na 130 km/h. Kljub velikemu zanimanju javnosti so projekt ukinili in preostale avtomobile uničili kmalu po spremembi odloka o vozilih z ničelnimi izpusti leta 2003. Avto je bil namreč še vedno predrag, da bi lahko postal konkurenčen klasičnim vozilom na notranje izgorevanje. Tega leta je enaka usoda doletela Toyotin električni avtomobil RAV4 EV, ki so ga prenehali proizvajati zaradi premajhnega povpraševanja, letno so jih namreč prodali le 300, čemur se ni čuditi, glede na to, da je stal novi paket Ni-Mh baterij skoraj enako, kot če bi kupili nov avto. Toyota pa je mnoge tehnologije, ki so jih razvili za ta model, uporabila v prvem velikoserijskem hibridnem avtomobilu Priusu, ki so ga začeli proizvajati leta 1997. Hkrati je mnogo avtomobilskih proizvajalcev razvijalo svoje modele avtomobilov na baterijski pogon. Citroen je predstavil model Berlingo z dosegom 95 kilometrov z Ni-Cd baterijami, katerega proizvodnjo so ukinili leta 2005, Peugeot je napravil električni izvedbi modela 106 in Partnerja. Ob strani pa niso stali niti japonski proizvajalci, Nissan je z modelom Altra EV kot prvi uporabil Li-ionske baterije že leta 1998.
| Citiram: |
"Čeprav je mogoče nekaj resnice v govoricah o zaroti naftnih družb, ostaja dejstvo, da naklonjenost ljudi do električnega pogona nikoli ni bila vprašljiva, vendar pa so bili pri teh tipih vozil vedno vprašljivi dejavniki, kot so doseg, življenjska doba baterij, cena avtomobila in stroški vzdrževanja." |
| Citiram: |
"Z zadnjimi podražitvami nafte je ideja o električnem avtomobilu znova postala zelo privlačna."
|
Avtomobilska industrija seveda ne počiva. Z zadnjimi podražitvami nafte je ideja o električnem avtomobilu znova postala zelo privlačna. Številni proizvajalci so se v preteklosti že opekli pri podobnih projektih, zato je njihova zadržanost razumljiva. Pa vendar, če bo cena Li-ionskih baterij padla na mejo, ki bo omogočala izenačitev cene in stroškov uporabe električnega avtomobila s primerljivim vozilom z motorjem z notranjim izgorevanjem, in če bo cena nafte še naprej rasla, potem za večino ljudi dileme ne bo. Mercedes bo novembra v Veliki Britaniji začel pilotski projekt električnega Smarta Fortwo z dosegom okoli 100 kilometrov in največjo hitrostjo do 100 km/h, Mitsubishi namerava leta 2008 pričeti proizvodnjo svojega električnega avtomobila z Li-ionskimi celicami in dosegom 250 kilometrov, Subaru načrtuje predstavitev svojega modela z dosegom 200 kilometrov za leto 2010. Inovacije, ki omogočajo napolnitev Li-ionskih celic do 90 % že v petih minutah, bodo prav gotovo prepričale tudi najbolj nezaupljive. Prihodnost je naklonjena električnim avtomobilom, o tem ni dvoma. Vprašanje je samo, kdaj se bo zgodil veliki preobrat. |
|
Pogosta vprašanja 
Išči 
Seznam članov 
Skupine uporabnikov
Registriraj se
Tvoj profil 
Zasebna sporočila 
Prijava 
