Zigec
Pridružen/-a: 25.03. 2008, 20:40
Prispevkov: 12
Kraj: z cesto
|
 Objavljeno: 26 Mar 2008 17:53 Naslov sporočila: Navijanje procesora |
 |
|
Preden si začnete navijat procesor oz. grafično kartico poskrbite, da boste imeli na računalniku primerno hlajenje, ker če ne lahko rečete samo še PAPA računalnik.
Navijanje:
Zakaj sploh navijamo? Eni navijamo zaradi užitka, spet drugi zato, da se postavijo pred prijatelji in tretji, ker rabijo hitrost, bi radi izstisnili vse iz svojega procesorja in/ali grafične kartice (dodatni megahertz je vedno dobrodošel). Načina navijanja sta dva. Preko mostičkov (jumperji) in preko biosa. Preko mostičkov smo navijali predvsem pri starejših matičnih ploščah, zdaj pa se vse bolj uveljavljajo matične plošče z možnostjo spreminjanja FSB-ja in množilnika (najbolj znan je Abitov SoftMenu).
Slovarček:
OC = overclocking - navijanje - spraviti procesor čez njegovo prvotno hitrost
FSB = Front Side Bus - hitrost komunikacije med greenyjem in procesorjem
Greeny, zelnko, northbridge = je čip, ki skrbi za komunikacijo med komponentami in procesorjem
Voltaža = napetost pri kateri deluje procesor PCI vodilo = vodilo, na katerega priklopimo razširitvene kartice (zvočna, modem, TV tuner,...) AGP vodilo = vodilo na katerega priklopimo grafično kartico (Advanced Graphics Port)
BIOS = "podzavest" računalnika, nadzoruje vso dogajanje Jumper = mostiček, z njim preklapljamo med stanji 1/0
Navijanje procesorja:
Pri navijanju ima nekako glavno vlogo matična plošča, ki določa takt procesorja, kakor mu ga nastavimo. Seveda je od procesorja do procesorja odvisno, ali je overclockabilen ali ne. Za primer vzemimo, da imata ti in tvoj sosed enak procesor z hitrostjo 1 GHz in isto matično ploščo. Sosedu ga uspe naviti na 1400 MHz, medtem ko tebi ne gre več kot na 1200. Razlike so tudi od matične plošče do matične plošče. Isti procesor na različnih ploščah pripravimo do različnih rezultatov. Podjetje Abit si je med overclockerji ustvarilo poseben ugled z navijanju prijaznimi in stabilnimi matičnimi ploščami, sam prisegam na SoftMenu III, ki je res močno OC orodje. Nekaj osnovnih pojmov: Frekvenco procesorja dobimo tako, da pomnožimo množilnik z FSB-jem (naprimer 1400mhz Athlon na 133mhz FSB-ja deluje na množilniku 10,5). FSB je front side bus in je hitrost komuniciranja med zelenkotom (greeny, southbridge) na matični plošči in procesorjem. Potem je tu voltaža procesorja. Povečujemo jo zato pridobimo na stabilnosti, s tem pa procesor odda tudi več energije in se bolj greje, zato je esencialnega pomena dobro hlajenje. Najbolj primerno je vodno hlajenje, saj ima več prednosti kot so zelo nizke temperature, tišina, slabe pa so kondenzacija, relativno draga zadeva. Množilnik lahko povečujemo v korakih po 0,5, FSB pa v korakih po 1mhz. Nekatere matične plošče omogočajo samo 66/100/133mhz FSBja ali 66/75/82/100/112/124/133, kar je za nas, ki hočemo iztisnit iz procesorja še tiste zadnje moči premalo. Pomebno vlogo igrajo tudi komponente kot so grafična kartica, trdi disk, PCI kartice itn. Pri navijanju poskušamo ohraniti hitrost vodila PCI pri 33mhz, hitrost vodila AGP pa okoli 66mhz, drugače se lahko pojavijo problemi pri komponentah. Pri tem nam pomaga deljitelj, ki je za pci 1/2 (66mhz FSB) 1/3 (100mhz FSB) in 1/4 (133mhz FSB). AGP deljitel pa je lahko 1/1 (66mhz FSB), 1/2 (100mhz FSB) in 2/3 (133mhz FSB). Paziti moramo, da vrednosti ne odstopajo preveč, ker drugače se pojavijo problemi z AGP in PCI enotami. Še en pomemben del nastopa tu in to je RAM. Za navijanje je priporočljivo imet CAS2 133mhz ram, še bolje 166mhz, kar sploh velja za intelove procesorje. Intelovi procesorji imajo nesramno lastnost, da imajo množilnik tovarniško zaklenjen, in tako ostane samo navijanje preko FSB-ja. Pri tem pride v poštev zviševanje voltaže, ki je koristo predvsem za le to. Za dobre rezultate boste potrebovali dober RAM, in dobro matično ploščo. Pri overclockerjih je popularen predvsem AMD zaradi svoje možnosti odklenitve množilnika. Pri tem moramo povezati L1 mostičke na procesorju, ki so lasersko prerezani. To lahko naredimo z grafitnim svinčnikom HB ali prevodno pasto. Čeprav se sliši enostavno tako preprosto ni, ker so L1 mostički svinjsko majhna zadeva in zahtevajo natančno roko in oster svinčnik. L1 mostičke je treba povezati tako ( |||| ). Če so zgodi, da sklenete dva skupaj lahko v najboljšem primeru samo zmedete množilnik, v najslabšem primeru pa procesor odide rakom žvižgat (če imate srečo pa tudi matična plošča), vi pa v jok, zato previdnost v roke! No, to je bila teorija. Sedaj pa k praksi.
Če ti v računalu tiktaka Intel potem nimaš kaj veliko možnosti, greš v bios, kjer zvišuješ FSB postopoma po 1mhz. Od začetka lahko recimo za 10-15mhz, potem pa v korakih po 1 mhz. Po vsakem uspešnem spreminjanju FSB-ja odjadraš v operacijski sistem in zaženeš CPU Stability Test, ki preveri ali je tvoj procesor stabilen. Ko računalnik zmrzne, ali zagledaš BSoD resetiraj računalnik in pojdi v bios. To pomeni da se procesor bliža meji njegovega delovanja, v bios gremo povečat voltažo. Hop, povečaš postopoma, najprej za 0,2v potem še za 0,1v in tako naprej, dokler je stabilen (CPU Stability Test). Ko je stabilen ga lahko proizkusiš naviti še za kakšen MHz. Pomaga tudi če povečaš I/O voltažo za 0,1-0,2v. Sedaj resetiraš in pogledaš koliko MHz napiše. Če jih več kot pred postopkom si na konju. Pri jumperjih je vse skupaj podobno samo, da namesto v biosu spreminjaš FSB z prestavljanjenm mostičkov. V manualu od matične plošče mora pisati v kateri legi morajo bit mostički za določen FSB. Tudi pri AMD-jevih procesorjih je enako, le da imaš tam bolj proste roke in več možnosti, saj poizkušaš najti najboljše razmerje FSB/množilnik. Lahko malo znižaš množilnik in bolj naviješ FSB ali obratno. Ni odveč poudariti, da navijanje prek FSBja pohitri cel sistem, medtem ko prek množilnika samo in le procesor. Poleg hlajenja procesorja je pomembno tudi hlajenje greenyja na matični plošči. To pripomore do boljših končnih rezultatov. Aha, problemi ki se lahko pojavijo. Če procesor preveč navijemo se računalnik noče prižgati. Kako ukrepamo v takem primeru? Hja, potegnemo kabl ven iz računalnika, ga pustimo pri miru 5min, vklopimo kabel držimo tipk INS (insert) na tipkovnici in pritisnemo tipko za zagon računala. Tipko INS držimo dokler se ne prikaže slika. Če ta postopek ne deluje je potreben reset biosa. To naredimo tako, da ugasnemo računalnik, ga izklopimo iz električnega omrežja in odstranimo stranico. Levo od baterije je mostiček (jumper), katerega prestavimo iz pozicije 0 1 1 v pozicijo 1 1 0 in počakamo 10s. Potem ga damo nazaj na prvotno stanje in zapremo računalnik. V biosu moramo ponovno nastaviti vse. Kako optimalno nastaviti nastavitve v biosu pa v enem od prihodnjih člankov.
Navijanje grafične kartice:
Poleg navijanja procesorja se izplača tudi navijanje grafične kartice. Navijamo jo prek gonilnikov in sicer core (jedro) in memmory (spomin). Postopek je spet podoben kot pri procesorjih. Tu navijamo postopoma v korakih za 1MHz. Po vsakem navitju zaženemo za 15s 3d mark 2001, ki pokaže, če je grafična kartica stabilna. Takoj ko se pojavijo deformacije slike ali čudne pike na ekranu z navijanjem prenehamo in pustimo pri tej frekvenci. Najprej navijemo GPU, potem še RAM na grafični.
PS: Načeloma naj se ne bi zgodilo v nobenem od teh postopkov nič, saj je navijanje škodljivo samo, če ni ustrezno poskrbljeno za hlajenje. Če pa vam vseeno uspe kaj skuriti, kakšno matično ploščo, procesor ali kaj podobnega ste zato odgovorni samo in le sami.
_________________
Have a gut life. |
|
Pogosta vprašanja 
Išči 
Seznam članov 
Skupine uporabnikov
Registriraj se
Tvoj profil 
Zasebna sporočila 
Prijava 
