miha113
Pridružen/-a: 25.03. 2008, 16:33
Prispevkov: 60
|
 Objavljeno: 02 Apr 2008 18:48 Naslov sporočila: Proizvodnja piva |
 |
|
ZGODOVINA PIVOVARSTVA V LAŠKEM
Prvi začetki na področju varjenja izhajajo že iz prazgodovinske dobe. Pivo so varili iz ječmena, ovsa in ajde. Takšno pivo so izdelovali naši predniki Slovani. Dodajali so mu razne dišave in začimbe in začeli so s proizvodnjo različnih vrst piva. S časom so nastajale tudi potrebe po pivu na naših tleh. V poslopju današnjega hotela Savinja si je že leta 1825 laščan Gayev uredil majhno pivovarno. Smatrajo ga kot začetnika pivovarske tradicije v Laškem. Vsa dela so potekala ročno, pivo pa so varili le v poletnem času. Po Gayevi smrti je prišla leta 1837 pivovarna v last družine Urlich iz Rimskih Toplic, ki je do leta 1850 povečala kapaciteto za 2200 hl. Leta 1866 jo je kupil češki pivovar Larisch, ki je nato pod Šmihelskim hribom zgradil modernejšo pivovarno z letno zmogljivostjo 10.000 hl. Po smrti lastnika in njegovega sina je leta 1886 prešlo podjetje skozi več lastnikov. Kmalu za tem je pivovarna prešla v roke pivovarja Simona Kukca iz Žalca. Takrat je proizvodnja narasla na 30.000 hl piva. Pod imenom Laško termalno pivo so ga začeli izvažati v Egipt in Indijo. Leta 1901 je prevzela pivovarno novoustanovljena delniška družba "Združene pivovarne Žalec" in lastniški trg. Obrat v Žalcu so nato preuredili v sladarno, tako da so od takrat dalje pivo varili samo v Laškem. Za združeno pivovarno so trakrat nastopili res hudi časi. Do leta 1926 je Pivovarna Union pokupila večino delnic in tako izsilila likvidacijo družbe. S tem se je skupaj z Zagrebško pivovarno znebila resne konkurence in lahko sta mirno diktirali ceno. To seveda ni bilo po volji slovenskim gostilničarjem in tako je prišla pobuda za ustanovitev neodvisne pivovarne, ki bi z združenimi močmi odklonila diktat kapitalističnega pivovarskega kartela. Leta 1941 naj bi bilo podjetje v najlepšem razvoju, saj je bila naročena najsodobnejša oprema, vendar je željni pivovarji niso dočakali. V letih 1941 – 1945 je bila ob bombandiranju bližnjega železniškega mostu skoraj popolnoma uničena. Po vojni si je z vso vnemo oprijela dela in tako je že poleti 1946 stekla proizvodnja piva. Prvi delavski svet je bil izvoljen septembra 1950. Pivovarna se iz leta v leto bolj izpopolnjuje, kot z razširitvijo prostora, ki ga zavzema, kot z izboljšanjem kvalitete surovin in piva. Zgrajenih je bilo nekaj novih objektov kot so: sladarna, varilnica, polnilnica, … Trenutno prodajno območje obsega celo Slovenijo, del Hrvaške in področje Prekmurja. Izvažajo pa ga tudi v Italijo, Avstrijo in Nemčijo.
In še nekaj delovnih zmag, ki so jih dosegli:
1956 – gradnja transformatorske postaje
1960 – nakup polnilne linije
1962 – montiranje dodatnih kotlov v polnilnici – podvojena zmogljivost
1963 – gradnja nove vrelne kleti – tega leta so začeli izvažati pivo v Italijo
1965 – odprtje sladarne – proizvodnja slada
1966 – vnovična rekonstrukcija varilnice – uvedba plastičnih zabojev
1968 – nova polnilnica, in nova dvorana za polnjenje piva
1971 – nakup polnilne linije, gradnja nove varilnice, rušenje starih kotlov, nakup novih kotlov in uvedba novih steklenic
1972 – združitev v HP
1974 – moderni tanki velike prostornine (prosto stoječi in izolirani), uvedba kovinskih sodov
1975 – pospešeno razširjevanje mreže točilnih naprav
1976 – gradnja dvorane za polnjenje piva, nakup novih filtrov, montaža, naprava za avtomatsko polnjenje pivskih posod, novih tlačnih tankov, nakup moderne linije in uvedba politizacije
1977 – intenzivno vključevanje v družbe tokov, razvijanje delegatskih odnosov in utrjevanje dohodkovnih odnosov.
------------------------------------------------------------------------------------------------------
SESTAVINE ZA NASTANEK PIVA SO:
Hmelj: Pivo je edina pijača, ki se proizvaja z dodatkom hmelja. Hmelj je blago pomirjevalo in vsebuje grenčico, ki spodbuja tek, krepi želodec in črevesje ter pospešuje srčni utrip. Pitje piva ne povzroča utrujenosti pač pa pripomore k temu, da je človek manj napet in vznemirjen.
Slad, daje pivu ekstrakt oziroma ogljikove hidrate, beljakovine, minerale in vitamine. Ječmen vsebuje 80% fenolnih sestavin. Te sestavine prestrezajo proste radikale v telesu, ki so lahko koncerogeni. Zaradi tega ima pivo enake pozitivne učinke kot rdeče vino.
Alkohol: Zato, ker pivo vsebuje nizke stopnje alkohola ga uvrščajo med osvežilne pijače. Alkohol ima veliko učinkov, lahko je hrana, tekočina ali gorivo. Alkohol ima tudi čistilni. Dezinsekcijski in proti bolečinski učinek. Lahko ga jemljemo tudi kot poživilo, pomirjevalo ali kot končna sestavina, ki lahko prispeva k dobremu počutju.Če pa ga zaužijemo velikokrat in nezmernih količinah pa lahko to pripelje do zasvojitve.
Voda: Voda je ena izmed najbolj primernih pijač za zadostitev dnevnik potreb po tekočini saj predstavlja 92% celotnega volumna piva in je po količini glavna surovina. Večina ljudi še zlasti starejših dnevno ne zaužijejo dovolj vode. Dnevne potrebe po količini vode so od dveh do treh litrov dnevno. Vrhunski športniki pa jo morajo zaužiti tudi do deset litrov ali več. Zaradi vode v pivu se lahko z njim še dodatno odžejamo in dobimo potrebne minerale, ki smo jih dnevno izgubili.
Kvas, vsebuje poleg beljakovin in ogljikovih hidratov tudi vitamine B1, B2 IN B6 ter provitamin D1.
Beljakovine: V pivu je zelo malo beljakovin, vendar le te vsebujejo veliko potrebnih aminokislin. Piva, ki so varjena s 100% sladom so glede tega še posebej v prednosti pred tistimi, ki so varjena z delnim nadomestkom neslajenih žitaric.
Minerali in elementi v sladu: V pivu najdemo več kot trideset mineralov. En liter piva pokrije več kot polovico dnevnih potreb odraslega človeka po magneziju, 40% potreb po fosforju in 20% potreb po kaliju. V pivu pa ne najdemo veliko kalcija in natrija.
Vitamini: V pivu se nahajajo vitamini B, A, D in E, te pa pivo pridobi pretežno iz slada. Zato lahko s litrom piva pokrijemo 35% dnevnih potreb po vitaminu B6, 20% po vitaminu B2 in 65% potreb po niacinu.
Ogljikov dioksid, ima na človeka pomemben osvežilni vpliv. V pivu najdemo okoli 0,5g. Ogljikov dioksid simulira krvni obtok v ustni sluznici, povečuje slinjenje, povzroča tvorbo želodčne kisline, pospešuje praznjenje želodca in olajšuje izločanje snovi, ki se navadno izločajo z urinom.
Purini: V pivu najdemo 130mg purinov.
Histamin: V pivu ga je približno 0,35mg. Zaradi zelo majhne vrednosti ga lahko pijejo tudi ljudje, ki so alergični na histamin, saj ne povzroča stranskih učinkov.
Polifenoli: Njihova vsebina v pivu je odvisna od slada in hmelja. Polifenoli preprečujejo nastanek raka in drugih bolezni. Približno tolikšne količine kot ga najdemo v pivu se nahajajo tudi v čaju, kavi in rdečem vinu.
Osmotski tlak: Osmotski tlak brezalkoholnega piva je enak osmotskemu tlaku v krvi in ga zato lahko uvrstimo med izotonične pijače. Obravnavamo ga lahko kot najbolj naravno in optimalno pijačo za športnike.
------------------------------------------------------------------------------------------------------
POSTOPKI ZA PRIDELAVO PIVA SO:
Drozganje: Postopek v varilnici imenujemo varjenje. S tem dosežejo optimalne pogoje za delovanje encimov, ki so jih pri sušenju slada inakivirali. Namen varjenja je pripraviti čim boljšo hrano za delovanje kvasovk. Pri drozganju poleg slada potrebujejo še kakovostno vodo s katero navlažijo slad in ga potem zmeljemo. Mešanico vode in slada, ki jo dobijo imenujejo drozga. V posebnih posodah z dvigovanjem temperature ustvarjajo pogoje za delovanje encimov in s tem razgradnji snovi , ki ji jih najdemo v sladu. Pri nižjih temperatura se beljakovine razgrajujejo pod vplivom amiolitičnih encimov, pri višji temperaturi pa začnejo amiotični encimi razgrajevat ogljikove hidrate. Vse snovi, ki nastanejo po delovanju encimov imenujejo skupaj ekstrakt, tekočino, ki nastane pa sladica. Dobljeno sladico morajo v precejevalni posodi ločiti od netopnih delcev slada, ki jih zaradi preostankov ekstrakta še izpirajo z vodo, ki ima natanko določeno temperaturo.
Kuhanje: Pivino kuhajo v kuhalni posodi, kjer ji v več obrokih dodajajo hmelj. Tudi kakovost hmelja je izredno pomembna.
Sedementacija: Tu pivino prečrpajo v posebno sedimentacijsko posodo, kjer se izloči vroča usedlina.
Vrenje: Pivino nato ohladijo na začetno temperaturo vrenja, jo prezračijo s sterilnim zrakom in dodajo kvas, da se začne alkoholno vrenje. Vrenje poteka pri določeni temperaturi in pritisku. Pri tem pa začnejo nastajati: alkohol, ogljikov dioksid in stranski produkti vrenja. Pri tem se začne sproščati tudi toplota. Da pa nebi prišlo do previsoke temperature morajo pivo med vrenjem ohlajati.
Zorenje: Po končanem vrenju dobimo mlado pivo, ki ga ohladijo, nato pa odstranijo kvas in ga prečrpajo na zorenje. Pivo zorijo pri 0ºC do 1ºC, kjer se obogati z CO2. Ves postopek zorenja poteka pod pritiskom.
Filtracija: Po končanem zorenju morajo pivo zaradi motnosti še prefiltrirati, da nastane kristalno čisto in obstojno pivo. Postopek je že popolnoma avtomatiziran.
Polnjenje: Pred tem postopkom pivo najprej še pasterilizirajo in mu s tem podaljšajo trajnost. Po tem postopku pa s pivom napolnijo steklenice, sode in pločevinke.
------------------------------------------------------------------------------------------------------
ZANIMIVOST: Recept za pripravo domačega piva!
Za pripravo domačega piva potrebujemo slad, hmelj, pivski ali prekorski kvas in seveda dobro pitno vodo.Če slada ni mogoče dobiti si ga lahko pripraviš sam. In sicer tako, da ječmen namakaš nekaj ur v vodi, nato pa ga v tankem sloju razgrneš na mokro krpo in ga nato z drugo mokro krpo pokriješ. Tako ga pustiš tako dolgo, da vzkali. Medtem pa moraš paziti, da so krpe vedno vlažne, po možnosti pa moraš ječmen še premešati ter poškropiti z vodo. Tako dobimo zeleni slad. Za izdelavo piva lahko porabiš kar takšnega, najbolje pa je, da ga posušiš pri temperaturi okrog 50 stopinj celzija. Na koncu pa mu moraš pred uporabo odstraniti še kalčke in koreninice. Za pripravo piva potrebuješ 2,5 kg slada, ki ga je potrebno grobo zmleti. Ta slad moraš stresti v 5 l vode in dobljeno drozgo ob občasnem mešanju počasi segrevati do 70 stopinj celzija, ter jo na tej temperaturi obdržati vsaj pol ure. Nato moraš drozgo precediti skozi krpo. Da bi izkoristil še preostali sladni sladkor, moraš ostanke še trikrat preliti z vodo, ki jo je potrebno pred tem segreti na 70 stopinj celzija. Pri tem moraš porabiti 5 l vode enake temperature. Dobljeno količino moraš segreti in jop pustiti intenzivno vreti 15 do 20 minut. Med tem pa dodaj še 2,5 kg hmelja. Dobljeno pivino maraš po koncu kuhanja ohladiti na 10 - 20 stopinj celzija in ji nato dodati še 10 dag gosto tekočega pivskega kvasa. Če pa se zgodi, da tega nimate, lahko dodaš še svež pekovski kvas, vendar bo po okusu pivo veliko slabše. Po tem postopku moraš pivino pustiti mirovati v čistem in hladnem prostoru, da se izvrši alkoholno vrenje. Ta postopek bo kočan v nekaj dneh, ko s se bo visoka pena polegla in kvas usedel na dno. Tako dobiš domače mlado pivo, ki ga moraš pred zaužitjem še precediti skozi gosto in čisto krpo ali filter papir. Če želite, da bo imelo pivo boljši okus ga moraš naliti v čiste in suhe steklenice, ter jih dobro zapreti. Na koncu moraš pivo 10 dni skladiščiti v temnem in hladnem prostoru. Med tem pa moraš kontrolirati, da nebi zaradi ponovnega alkoholnega vrenja nebi prišlo do eksplozije.
_________________
 |
|
Pogosta vprašanja 
Išči 
Seznam članov 
Skupine uporabnikov
Registriraj se
Tvoj profil 
Zasebna sporočila 
Prijava 
